25.6. sva z Bračičem sklenila opraviti podvig leta.
Vremenska napoved ni bila najboljša, a zjutraj sva videla, da bo dan prekrasen in ko sva se povzpela na Kofce, so se meglice že dvignile nad vrhove grebena.
Najprej sva se povzpela na Veliki vrh, nato pa obrnila nazaj proti Kladivu, ki ga dosežeš hitro in brez kakšnega posebnega napora. Tu se tudi konča pot večini pohodnikov in naprej čez greben sva skupaj srečala vsega skupaj približno tri planince.
Pot je zanimiva iz več razlogov:
- ker hodiš stalno po vrhu grebena, se ti stalno ponuja čudovit pogled na obe strani (...in na avstrijsko stran je res osupljiv)
- povečini vedno piha veter, ki zmanjšuje vročino
- ko že misliš, da se greben končuje, vedno znova opaziš nov vrh v daljavi....
Na koncu se ti zaradi stalnih spustov in vzponov zdi, da ti bodo odpadle noge. Nekje na sredini sem s palico skoraj nabodel gada, ki je čepel ob poti, potem pa nama je sledil kar nekaj 10 metrov.
Ko sva prilezla na Košutnikov turn, sva hotela najti pot še do Tolste Košute, a markirana pot je šla navzdol in misleč, da bova prišla naokrog sva se na koncu znašla na dnu, na Dolgi njivi.
Ni bilo energije, da bi še enkrat lezla navkreber, poleg tega pa sva imela za prehodit še celotno pot nazaj do Kofc. Za nameček sva nekje pri Šiji zašla s poti in na koncu sva morala še enkrat navzgor na greben in nato spust na Kofce. Domov sem prišel ob sedmih zvečer konkretno gotov....
Vse skupaj je bilo nepozabno.
