Na Ledinah

Jesensko vreme nam ni naklonjeno.
Ta hladen september nisem mogel opraviti kakšnega konkretnega vzpona.
Ko se je le obetala malo lepša nedelja, sva z Bračičem takoj odrinila na ogled Jezerskega konca.
No, sonca ni bilo niti za vzorec, vseeno pa sva se uspela prebiti na Ledinski vrh.
Mrzlo je bilo za znoret, pihal je, megla pa je zakrivala čudovite severne stene Kamniško Savinjskih Alp. Precej hitro sva jo popihala z 1 kvadratnega metra velikega vrha, nadaljnji prehod čez greben na Veliko Babo pa sva morala prestaviti na boljše vremenske pogoje.
Zanimivo: med potjo sva srečala za cel avtobus pohodnikov, ki so se iz sončne Nove Gorice namenili na Rinke a so se šokirani nad vremenom morali napotiti samo do Jezerskega sedla in nato navzdol v Logarsko dolino.
Škoda, da v tem koncu sneg izgine najpozneje, tako da letos tu verjetno ne bom več hribolazil......

trojna krona Karavank

eden zadnjih lepih jesenskih dni. Z Bračičem sva se odločila za ogled še neraziskanega dela Karavank z izhodiščem na Zelenici. Že v nedeljo sva se poskušala povzpeti na Palec, pa sva zaradi megle obrnila. No, danes sva poleg Palca oblezla še Zelenjak (nemški vrh), in se na koncu povzpela še na Vrtačo, kar po bližnjici po grebenu. Za palec piše, da je pod vrhom plezanje 1 stopnje a ni bilo ne vem kaj; malo krušljivega kamenja in precejšnja strmina. Na Zelenjak sva se povzpela kar naravnost iz melišča, nekaj metrov prostega plezanja pa si na vrhu (najmanjši vrh kar sem jih videl do zdaj). Fotografije ne orišejo vseh lepot.....

Cerkniško jezero konec poletja

Zadnjo nedeljo v avgustu smo se potepali okrog Cerknice.
V avgustu je bilo kar nekaj dežja, zato smo upravičeno pričakovali vsaj nekaj vode. Jezero je bolj podobno nekakšnemu barju, bil pa sem prijetno presenečen nad obširnostjo celotnega območja z vsemi potmi in razglednimi točkami vred. Vsekakor je jezero vredno ogleda v vsakem letnem času posebej saj sem prepričan, da vsakič ponuja drugačno sliko. Sploh vzpon na Slivnico bi ponujal lep razgled na čarobno kraško polje. Nazaj grede smo se peljali tudi skozi Rakov Škocjan, ki pa zahteva celodnevni ogled po pešpoti, saj z avtom ne nudi dovolj zadovoljstva ob stalnem ustavljanju in vožnji po prašnih poteh.
Prepričan sem, da se bomo tja še vrnili, izlet pa priporočam vsakemu ljubitelju narave in krasa.