Na Ledinah

Jesensko vreme nam ni naklonjeno.
Ta hladen september nisem mogel opraviti kakšnega konkretnega vzpona.
Ko se je le obetala malo lepša nedelja, sva z Bračičem takoj odrinila na ogled Jezerskega konca.
No, sonca ni bilo niti za vzorec, vseeno pa sva se uspela prebiti na Ledinski vrh.
Mrzlo je bilo za znoret, pihal je, megla pa je zakrivala čudovite severne stene Kamniško Savinjskih Alp. Precej hitro sva jo popihala z 1 kvadratnega metra velikega vrha, nadaljnji prehod čez greben na Veliko Babo pa sva morala prestaviti na boljše vremenske pogoje.
Zanimivo: med potjo sva srečala za cel avtobus pohodnikov, ki so se iz sončne Nove Gorice namenili na Rinke a so se šokirani nad vremenom morali napotiti samo do Jezerskega sedla in nato navzdol v Logarsko dolino.
Škoda, da v tem koncu sneg izgine najpozneje, tako da letos tu verjetno ne bom več hribolazil......