Končno kolikor toliko lepa vremenska napoved za nedeljo.
Z Bračičem sva jo mahnila na Kamniško sedlo, nato pa pod Brano po grebenu na Tursko goro 2251 m.
Pot je kar zahtevna, večinoma po jeklenici in klinih. Preizkusil sem tudi novo čelado (ostala je cela:), čeprav so nama gamsi kar pošteno metali kamenje na glavo. Prvič sem tudi videl kozoroge v naravi (in to zelo blizu).
S Turske gore sva pot nadaljevala proti Rinkam 2453 m, kjer pa je pravzaprav le sprehod po puščavskem delu (Podi). Iz principa sva zlezla na vse tri Rinke ( štajerska, koroška in kranjska Rinka), čeprav prva komaj zasluži ime za svoj vrh. Nekaj utrujajoče hoje po meliščih malo kazi lep vzpon.
Hitro so se začele nabirati meglice, zato sva pohitela navzdol in komaj našla pot do bivaka pod Skuto v že presneto gosti megli. V dolino sva jo ubrala po najkrajši možni poti do avta pri izviru Kamniške Bistrice.
Tukaj velja omeniti, da je pot na Tursko goro ena bolj zanimivih v tem koncu.
Priporočam...
Ni komentarjev:
Objavite komentar